Lipov med za enkraten čaj
Za Kočevski gozdni med - lipa je značilna višja elektrolitska prevodnost kot pri lipovih medovih iz drugih geografskih območij. Za dokazovanje izvora lipovega medu se uporabljata senzorično ocenjevanje (videz, vonj, okus in aroma) ter merjenje elektrolitske prevodnosti.
Lipa (Tilia platyphyllos Scop.) in lipovec (Tilia cordata Mill.) sta vrsti, ki nudita čebelam nektarno bodisi manino pašo. Lipa zacveti v juniju, lipovec sledi dva tedna kasneje. Pašo na lipi pogosto spremlja še predhodno medenje na iglavcih (smreka, hoja) ter na drugih listavcih (javor, hrast...) ali podrasti.
Ker lipa ne daje veliko nektarja, je med običajno mešanica z gozdnim medom, vendar ima lipa dominanten vonj in aromo. Take medove označimo lipa maninega izvora oziroma kot gozdni med z lipovim okusom, kar je posebnost Kočevskega gozdnega medu - lipa. Ker je medenje na lipi precej nepredvidljivo poskrbijo čebelarji, da vedno iztočijo panje pred cvetenjem lipe (okrog 15. junija) in po medenju (10. julija).
Opis senzoričnih značilnosti LIPOVEGA MEDU
Videz
Barva svetla do srednje, rumena, rumenorjava, jantarna barva
Vonj
Intenzivnost:oster Opis: svež, po mentolu
Okus
Sladkost: srednja Kislost: slaba Grenkost : nezaznavna do srednja, lahko rahla trpkost Obstojnost: dolga
Aroma
Opis: sveža okus po mentolu, po lipovem čaju, lipovem cvetju intenzivnost močna rahlo trpkega okusa Intenzivnost: močna Obstojnost: aroma dolgo obstojna
Lipov med je običajno gozdni med z izrazito aromo po lipi.